Splošna digitalizacija podatkov, ki je zajela sleherno področje v zadnjih desetletjih, je zajela tudi področje prostorskih podatkov. Potreba po digitalnem shranjevanju, obdelovanju in prikazovanju prostorskih podatkov se je odrazila v razvoju geografskih informacijskih sistemov (v nadaljevanju GIS). Razvile so se zmogljive GIS platforme za prostorsko obdelavo podatkov, za ustrezne standardizirane datotečne oblike z razvojem medmrežja pa so nastali različni standardi za distribucijo in vizualizacijo prostorskih podatkov.

Prostorske podatke glede na tehnologijo prikaza, obdelave in shranjevanja delimo na vektorske in rastrske prostorske podatke. Prostorski podatki so v osnovi sestavljeni iz geometrične predstavitve določenega območja v določenem koordinatnem sistemu. Geometrična predstavitev je lahko dopolnjena z atributnimi podatki, ki določajo vrednost (npr. atributna tabela vektorskih podatkov) ali oblikovana z množico pikselskih vrednosti, ki skupaj opisujejo eno rastrsko podobo (npr. fotografijo ali digitalni model površja).

V današnjem morju programskih rešitev lahko srečamo različne GIS platforme, kot so QGIS, ArcMap, GRASS, gvSIG,SAGA in različne specifične à la carte spletne rešitve, kot so npr. STAGE II, PISO, PPGIS platforme za sodelovanje z javnostjo, karte letališč itd.

Vse podatke, ki jih ponuja STAGE II, lahko izvozimo, uvozimo v GIS, vizualiziramo in obdelujemo.

V Izobraževalnem kotičku bomo predstavili uporabo geo-prostorskih podatkov s pomočjo QGIS orodja, ker je močno, zanesljivo in odprtokodno GIS orodje. To pomeni, da si ga lahko namestite brezplačno in sledite našim navodilom brez težav.

Temeljni koncepti geoinformacijske obdelave so enaki kot v drugih orodjih, tako da ste vsekakor vabljeni, da testirate tudi druga dostopna orodja glede na vaše potrebe in zahteve.